Delo datira v čas predohojevske faze, tudi v čas t. i. neformalne kranjske skupine. Marko Pogačnik je v času nastanka obiskoval gimnazijo v Kranju. Risbe, ki so nastajale v tem času, je podpisoval s psevdonimom Toska, po liku, ki ga je odigral v dijaški predstavi (to je deček iz Makarenkove Pedagoške poeme, v slovenskem prevodu, 1944 in 1959).
Na sliki je predstavljen motiv starozaveznega očaka Joba, naslikan po vzoru panjskih končnic. Job sedi na kupu gnoja, na njegovem telesu so sledi nadlog, s katerimi je bil preizkušan. Nasproti njega stoji dekle in mu ponuja roko, vendar se dotik med njima še ni zgodil. Pogačnik je po pripovedovanju v Jobovi figuri naslikal samega sebe, kot osebo, ki še vedno upa na ljubezensko naklonjenost dekleta, s katero sta bila sošolca. Kot poklon tej temi in dekletu je na zadnjo stran risbe prilepil papir s pisavo dekleta. Na listu je z nalivnim peresom izpisano ime in naslov pisatelja, ki je bil del obveznega šolskega branja. List s pisavo ljubljene je shranil in mu namenil posebno mesto.
Zanimiv je tudi sam način risbe, ki ustreza poznejši reistični risbi in še poznejši avtorjevi potezi na risbah geomantičnih pojavov. To je linijska risba, ki skuša neprekinjeno, v eni potezi izrisati želeno.
Tekst: Ana Mizerit
Mere
18 x 22
Fizični opis
Risba z nalivnim peresom na kartonu. Delo je signirano in datirano. Na zadnjo stran je prilepljen list z ročno pisavo.
