"Programirani ambient" prikazuje razmerje med kartoteko, ambientom in numeričnim programiranjem. Numerična struktura je osnova celotne umetniške postavitve, na njeni podlagi se umetniško delo proizvaja samo od sebe.
Programirani ambient je sestavljalo 2184 risb na karticah, ki so bile vpete v 156 visečih mobilih, tla je prekrivala cca. 40 m dolga preproga na kateri je bil izpisan numerični program ene izmed visečih kartotečnih serij ter horizontalna mrežna konstrukcija, ki je bila pripeta tik nad stropom. Galerijska dvorana je bila tako razdeljena na tri nivoje.
Celotni ambient je bil osnovan na permutacijah polnega in praznega prostora, ki ga je določala mrežna konstrukcija s 286 točkami - vozli, ki so odmerjali prostor vertikalnim mobilom. Numerični program, ki je določal pozicijo mobilov je bil izbran na podlagi vseh možnih enajstmestnih kombinacij znakov 0 in 1 s pogojem, da sta si v razmerju 5:6 in da si tako izbrane vrste sledijo v originalnem vrstnem redu začenši z najenakomernejšo kombinacijo (10101010101) do zapolnitve danega prostora. Lihe vrste programa se čitajo od leve proti desni, sode obratno.
Mobili so bili sestavljeni iz štirih kartotečni programiranih serij "Uho", "Puška", "Vžigalice" in serije z naslovom "Dan", ki je bila predstavljene tudi kot strip v Problemih -PU, v številki, ki je bila posvečena programirani umetnosti.
Del postavitve "Programiranega ambienta", je bila tudi "Programirana preproga" na kateri je bil izpisan delni numerični program.
Programirani ambient je bil prvič razstavljen v Moderni galeriji v Ljubljani aprila 1969, v okviru razstave Atelje 69.
Iztok Geister je pojem SERIJA opisal kot:
OHOjevski ideoagram kot mreža dveh nizov stvari: enakih in različnih. V vertikali enake stvari se v horizontali nanizajo v različne stvari, v najbolj popoln in najbolj preprost svet hkrati.
Tekst: Ana Mizerit
