Ciklus OHO risb prikazuje osredotočenost na stvari, ki jih ohojevci uzrejo kot samostojne biti. Gre za utopično osvoboditev stvari v smislu reifikacije. Nož postane nož, suha hruška postane suha hruška, vsak sme biti to kar je pa politična izjava. Pri tem se tudi črta dojema kot stvar, ki se osvobodi služnosti umetnosti. Ta je vedno obrisna, črtna in pogosto potegnjena v eni sami potezi.