Ciklus OHO risb prikazuje osredotočenost na stvari, ki jih ohojevci uzrejo kot samostojne biti. Gre za utopično osvoboditev stvari v smislu reifikacije. Nož postane nož, suha hruška postane suha hruška, vsak sme biti to kar je pa politična izjava. Pri tem se tudi črta dojema kot stvar, ki se osvobodi služnosti umetnosti. Ta je vedno obrisna, črtna in pogosto potegnjena v eni sami potezi.
OHO Z 302-37 je bila objavljena v Tribuni, 23.10.1967, XVIII, št.2.
OHO Z 302-39 je bila objavljena v Tribuni, 6. 11.1967, XVIII, št.4.
Na dela 35, 36, 37, z risbo stola in napisom "obseden sem", se nanasa tekst Iztoka Geistra, s katerim razloži pojem OČARANOST :
Kadar so žarki tuje biti tako močni, da se ji nemočno predamo, govorimo o očaranosti. Premoč tuje biti nad lastno je seveda past odprtosti in posebno v ljubezni se to pogosto dogaja. OHO-jevsko sporočilo narekuje prizadevati si za uravnoteženost odnošaja. V primitivnih kulturah poznamo začaranost kot institucionalizirani odnošaj, v katerem ena bit vlada drugi. V primarni kulturi kakršno je prakticiral OHO je obsedenost ironizirana.
