Kako ustvariti umetniško delo, ki bi preseglo transpersonalni vidik in izrazilo delovanje skupine kot kolektivnega telesa?
Skupina OHO je to možnost našla v ustvarjanju medialne oblike. V primeru dveh projektov imenovanih Interkontinentalni grupni projekt Amerika – Evropa, se ta pokaže preko polja rituala, ki individualno in skupinsko poveže s trenutkom presežnega.
Avtorja Marko Pogačnik in Milenko Matanović, sta bila v času, ko sta projekta nastala, na različnih kontinentih. Februarja leta 1970 sta namreč David Nez in Matanović odpotovala v New York, medtem ko sta Andraž Šalamun in Pogačnik ostala v Ljubljani, tako sta se projekta vršila v daljšem časovnem obdobju, ki je trajalo petindvajsetih dni. Projekta sta se izvajala lokacijsko ločeno, skupina pa je za svoje delovanje oporno točko našla v časovni simultanosti.
Pogačnikov projekt predstavlja delovanje vseh štirih udeležencev skupine, ki so v določenem trenutku istočasno narisali linijski znak v polje. Med tem dejanjem so se člani skušali telepatsko povezati in v tem izpostaviti delovanje skupine kot enega bitja. Rezultat je bila kombinacija iz skupine znakov, ki je nastala na podlagi selektivne izbire, med devetimi ponujenimi možnostmi.
Matanović je v svojem projektu prenos misli, poleg časovnega momenta, poudaril s fiksacijo pogleda in tako v relacijo med New Yorkom in Ljubljano vključil še relacijo sonca. Štirje udeleženci so namreč v določenem trenutku istočasno pogledali v sonce in pri tem, z višine 10 cm, spustili vžigalico na okrogel list papirja ter označili njen položaj.
V obeh primerih je bil rezultat projekta diagram linij, ki je razkrival sodelovanje in potencialno usklajenost med člani skupine OHO, predvsem pa je tvoril samostojni vzorec možnosti.
Projekta sta se realizirala v medialni obliki med individualnim delovanjem članov in njihovo skupino, pa tudi med konceptualno strogostjo in elementom igre. Oba projekta namreč vključujeta element ludizma, ki se kaže v svobodnem in igrivem gibanju skozi prostor in čas, obenem pa sta zasnovana z natančno premišljenim konceptom. Projekta sodita v zadnje obdobje delovanja skupine OHO, ki ga je Tomaž Brejc poimenovanoval za transcendentalni konceptualizem.
Tekst: Ana Mizerit
