Franci Zagoričnik je predstavnik slovenske neoavantgarde po letu 1960 in eden od pionirjev konkretne in vizualne poezije.
Dejaven je bil v prvi fazi gibanja OHO za katero je bil značilen poseben odnos do pojavnosti stvari. Pojem reizma tako zaznamuje tudi ohojevsko zgodnje literarno ustvarjanje, saj knjiga postane samostojni artikel, dojeta kot neposredno prisotna stvar, na podoben način pa je strukturiran tudi tekst znotraj nje, če le ta sploh obstaja. Zagoričnika je kot teoretika in pisca konkretne poezije zanimala predstavitev teksta kot samostojne vizualne enote. Dela, ki jih je Zagoričnik poimenoval Tapete, so tako preko celotne površine prekrita s tipografskimi elementi. V treh predstavljenih delih, je Zagoričnik v nizu ritmičnega ponavljanja množil znakovno ločilo / ,v drugem primeru _ , v tretjem primeru pa naključno izbrane črke.
Tapete tako predstavljajo topografski tekst, sestavljen iz monotonega vzorca, ustvarjenega s tipkalnim strojem, ki ga tvori struktura tipografskih znakov, medtem ko pomensko ostaja nevtralen.
Tekst: Ana Mizerit
"Tapete so narejene na pisalnem stroju, na bankpost papirju formata A-4. Površina tega formata je na drobno popisana. Po večini vsebuje 10.000, včasih pa tudi 20.000 ali 30.000 do 40.000 znakov. Najpogosteje se uporablja samo en znak na celi površini, lahko pa je tudi več različnih. Glede na to lahko tapete delimo po vsebini na enoznačne, dvoznačne, troznačne...in mnogoznačne. Po obliki pa se delijo na enostavne, dvostavne, trostavne...in večstavne ali sestavljene. Tako dobimo oznake: enoznačno-enostavno, enoznačno.dvostavno itd., dvoznačno-enostavno, troznačno-dvostavno itd., mnogoznačno-enostavno itd. do mnogoznačno-sestavljeno.
Najzanimivejši pri tem so tisti znaki, ki s svojimi izrastki in z medsebojnim dotikanjem ustvarjajo povsem nove znake in oblike. Pri tem se dogaja, da prvotna oblika znaka 8njegova individualnost) stopi povsem v ozadje. Tako so tapete daleč od individualnosti avtorjev-bodisi avtorjeve, bodisi znakov. Kot glavna se zdaj kaže izdelava vzorcev in njihova selekcija. Celotni delovni proces se deli na umsko pripravo dela in fizično realizacijo. Zdaj je treba delati kot dessinater in kolekcionar in zdaj kot ročni delavec, kot kmet, kot Sizif."
Franci Zagoričnik, Navodila za uporabo / Instruzione per l uso, samozaložba, Edicija Gong, 1972.
