Andraž Šalamun, Marko Pogačnik, David Nez, Milenko Matanović
Naslov
GRUPNO ŠOLANJE V ČEZSOČI
Leto nastanka
1970
Opis
Skupina OHO je poleti 1970 razvila novo obliko dela, imenovano grupno šolanje, poleg šolanja v dolini Zarice in na Sorškem polju tudi v vasi Čezsoča v zahodni Sloveniji. V času šolanja v Čezsoči so člani skupine OHO skušali združiti umetnost z vsemi aspekti življenja, kar je razvidno iz uvodnega zapisa na prvem listu. Ta strukturira dan po točkah od jutranjega zbujanja (ob 4.37, ko je vzšlo sonce) do spanja - skupinsko aktivni del in skupinsko pasivni del - ter jih poveže v ritualni koncept umetnosti in življenja. Vaje so se delile na svetni in nadsvetni pojav skupine. Člani so na skupinskem šolanju izvajali vaje, povezane s čutili, hojo, dihanjem, vadili so se npr. v ukrivljenem gledanju (7), imeli vid za idealno oporo subjektivnega ravnovesja (2), strukturirali pa so tudi vsakdanja opravila, kot so umivanje (8), prehranjevanje (11), telesne vaje, hoja (12), ki so jo delili na koncentrativno in ritmično, vaje pa so uvrščali v kategorijo skupinskega potovanja skupine. Hojo so delili na svetniško hojo, hojo po stopnicah, hojo ob glasbi, hojo z vodstvom (17). V šolanju v Čezsoči so člani za izrazno sredstvo uporabljali glasbo, risbo, ohranile so se tudi fotografije posameznih projektov. V tem času je nastala tudi znana fotografija, ki Ohojevce prikazuje med eno njihovih akcij, ko v vrsti, povezani s palico in s prevezanimi očmi, sledijo drug drugemu skozi pokrajino (skici 13 in 18).
Zapise o skupinskem šolanju v Čezsoči dobro povzame misel: ritem je osnova rituala, disciplina je osnova ritma (20). To so upoštevali udeleženci pri iskanju harmoničnega ravnovesja in relacijskih vzorcev med jazom in svetom.
Tekst: Ana Mizerit
Mere
29.7 x 21
Fizični opis
Na tridesetih listih papirja formata A4 sta besedilo in risba s svinčnikom. Najdemo tudi zapise in risbe z zelenim in rjavim flomastrom. Listi so bili hranjeni v mapi, na njih so sledi luknjača.
